Rdeče opozorilo: trenutne ravni finega prahu ogrožajo kakovost zraka v Dresdnu!

Rdeče opozorilo: trenutne ravni finega prahu ogrožajo kakovost zraka v Dresdnu!

Kakšna je kakovost zraka v Dresdnu? Trenutne meritve kažejo, da je stanje v mestu 24. oktobra 2025 kritično. Merilna postaja na Winckelmannstrasse beleži drobne prašne delce do PM10 na kubični meter zraka in daje relevantne podatke o onesnaženosti zraka. Mejne vrednosti za PM10 so 50 mikrogramov na kubični meter zraka in so lahko presežene največ 35-krat na leto. Kaj pa drugi onesnaževalci zraka?

Tu pridejo v poštev tri vrednosti: fin prah, dušikov dioksid in ozon. Trenutne mejne vrednosti razvrščajo kakovost zraka v različne kategorije: »zelo slabo« je določeno za dušikov dioksid nad 200 μg/m³ ali fin prah nad 100 μg/m³. Kategorija »Slabo« ima razpon od 101 do 200 μg/m³ za dušikov dioksid in 51 do 100 μg/m³ za trdne delce. Zmerne vrednosti, ki predstavljajo manjše tveganje za zdravje, so med 41 in 100 μg/m³ za dušikov dioksid, medtem ko je fin prah med 35 in 50 μg/m³ razvrščen kot "zmeren". Občutljivim ljudem svetujemo, da se izogibajo telesnim naporom na prostem, če je kakovost zraka ocenjena kot »slabo« ali »zelo slabo«. Na srečo ni pričakovati zdravstvenih težav, če je stanje "dobro" ali "zelo dobro".

Učinki na zdravje in direktive EU

Učinkov onesnaženega zraka na zdravje ne smemo podcenjevati. EU je poročala, da je leta 2022 zaradi finega prahu umrlo približno 239.000 ljudi, 48.000 pa zaradi dušikovega dioksida v Evropski uniji. Te tragične številke bi se občutno zmanjšale, če bi se držali smernic WHO. Zvezna agencija za okolje poudarja, da so posodobljene smernice Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka znanstveno utemeljene in so namenjene zaščiti zdravja prebivalstva, čeprav je revizija mejnih vrednosti EU neizbežna. Ti novi standardi so začeli veljati 10. decembra 2024.

V zadnjih letih je prišlo do napredka. Med letoma 2005 in 2022 se je število smrti zaradi trdnih delcev zmanjšalo za impresivnih 45 %. Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati število smrti za nadaljnjih 55 %. Kljub temu onesnaženost zraka ostaja največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, kot je razvidno tudi iz eea.europa.eu.

Vremenske razmere in začasne obremenitve

Posebno kritično vprašanje so vremenske razmere, ki lahko povzročijo večurno onesnaženje s finim prahom v mestih. Ti inverzijski vremenski pogoji povzročijo, da se onesnaževala kopičijo in ne morejo pobegniti. V prihodnost usmerjen pogled na kakovost zraka vključuje tudi upoštevanje posledic silvestrskega ognjemeta. Ognjemeti vsako leto sprostijo okoli 2050 ton finega prahu, najvišja raven pa je na silvestrovo. Kljub temu to ni osrednji problem glede na skupno letno obremenitev.

Potreba po ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka postaja vse bolj očitna, ne samo zaradi varovanja zdravja prebivalstva, ampak tudi zaradi razbremenitve lokalnih ekosistemov, ki so močno prizadeti zaradi onesnaževal. dnn.de poroča, da je med prizadetimi ekosistemi v EU 73 % je nad kritično. Obstajajo omejitve obremenitve za evtrofikacijo. Tukaj je potrebno ukrepanje za trajnostno zaščito zdravja in okolja.