Friedrich Merz: Rasistične izjave naletijo na odpor v Dresdnu

Friedrich Merz: Rasistične izjave naletijo na odpor v Dresdnu

29. oktobra 2025 bo obisk Friedricha Merza na Saškem povzročil razburjenje in razprave. Vodja stranke CDU je v svojem govoru komentiral domnevni "problem v mestni krajini" in s tem nakazal jasno naklonjenost določenim skupinam prebivalstva. Te izjave prispevajo k premikanju družbene razprave v desno in prikazujejo migrante kot grešne kozle. Pravzaprav mestno podobo na Saškem oblikujejo vojaki JN, AfD in Svobodni Sasi in ne številni migranti, ki so pomemben del družbe, kot je to v primeru Democracy Team poročali.

Retorika Merza, ki AfD vidi kot svojega največjega nasprotnika, hkrati pa dobiva podporo desničarski propagandi od svojega gostitelja Michaela Kretschmerja, krepi strah pred migrantskimi skupinami. Poudarja, da je percepcija, da so migranti odgovorni za več kriminala, nevzdržna. Analiza kaže, da migranti ne zagrešijo kaznivih dejanj nesorazmerno in da se strah pred njimi pogosto uporablja kot orodje za odvračanje pozornosti od družbenih neenakosti in vpliva bogatih.

Solidarnost namesto delitve

Na dogodku so predstavniki Saxon Refugee Council, Fridays For Future Dresden in aktivisti, kot so Rasha Nasr, Clara Bünger in Kassem Taher Saleh, govorili o negotovih življenjskih razmerah tistih, ki iščejo zaščito, in pogosto brutalnih deportacijah. Poudarili so pomen povezave med socialnimi in okoljskimi boji. Dobili so glasbeno podporo različnih umetnikov, kot sta C.C.Estrés in godba na pihala Fiatelle. Pozvali so tudi k močni udeležbi na torkovih demonstracijah proti rasizmu in desničarskemu vznemirjenju, da bi ustvarili raznolik Dresden.

Na splošno je rasizem osrednja tema današnje razprave, ne samo na Saškem, ampak po vsej Nemčiji. Gre za strukturni in družbeni pojav, ki vpliva na generacije, kot je razloženo v članku bpb. Rasizem nesorazmerno prizadene ljudi z migrantskim ozadjem in se pogosto razume kot grožnja družbeni pluralnosti. V Nemčiji ima 21,2 milijona ljudi migrantsko ozadje, kar ustreza 26 % prebivalstva. Diskriminacije teh skupin ne krepijo samo individualni predsodki, temveč tudi strukturni in institucionalni pogoji.

Raziskovanje in civilna družba

Da bi se temu izognili, je bil ustanovljen nacionalni nadzornik diskriminacije in rasizma (NaDiRa), ki uporablja inovativne metode in tesno sodeluje s prizadetimi skupnostmi. Ta raziskava, ki temelji na inštitutu DeZIM v Berlinu, preučuje učinke rasizma na področjih, kot so zdravje, stanovanje, delo in izobraževanje. Cilj je razviti dolgoročne kazalnike za prikaz strukturnih pomanjkljivosti, kot je razloženo v Racism Monitor.

Če povzamemo, je za družbeno razpravo nujno, da odkrito poimenujemo rasizem in v ospredje postavimo solidarnost, da presežemo delitve in neenakost. Dogajanje na Saškem je jasen poziv vsem, naj se aktivno uprejo diskriminacijskim težnjam.